Izbiranje med recepti, pregled sestavin, pošiljanje očka v trgovino, umivanje rok ... skoraj standardna pot. Le da ni uhojena, ker zelo redko pečemo.
Trije mušketirji so izbrali zelo enostaven recept. Pretlačili so banane, dodali zmlete oreščke (lahko so katerikoli) in ovsene kosmiče. Vse to sta dva para majhnih rok hitro zmešala.
Nato sta z žlicama oblikovala piškotke in jih polagala na pekač, dokler se nista naveličala in je to vlogo prevzel očka. Da pa ne bi bili piškoti preveč dolgočasno enaki, je naredil še odraslo verzijo - z rumom. Z gorenjsko mero ruma, se razume. Naslednjič delam piškote jaz. S štajersko mero ruma, se (tudi) razume :).
Med peko sta si mala škrata pripravila pogrinjek in pijačo. Še dobro, da sem se smukala tam okoli, da mi je piškote še uspelo dobiti v objektiv :). To pomeni, da so bili slastni in smo jih komaj nekaj (rumovih) prihranili za Miklavža.
Naša Fleki nikakor ni mogla zaspati. Želela je videti Miklavža in pika. No ja, nekega dne ga bo morda res hi hi.
Oba škrata že čaka skromno darilce in verjamem, da se bo jutri začelo s katapultom - Mamiiiii, Miklavž je bil tu. Mamiiiiiii!!!!!
Naj tudi vam Miklavž polepša preostanek vikenda. Mi se bomo zagotovo imeli luštno :).
MISEL DNEVA:
Zelo zgodaj sem ugotovila, da je pogrinjanje mize veliko več kot postavljanje vilic in nožev. S tem pripravimo okolje za hrano in pogovore, pripravimo vzdušje in auro, ki ostane še dolgo potem, ko že pozabimo, kaj smo jedli in kdo je kaj rekel.
Peri Wolfman
Ni komentarjev:
Objavite komentar