Sledilo je odpiranje novega okenca in danes je na listku pisalo PREDSTAVA V ZELO STAREM MESTU. Zadnjič smo bili na Ptuju tako navdušeni, da smo se odločili vrniti zaradi predstave Kdo je napravil Vidku srajčico. Predstava me je vrnila v moje otroške dni, ko sem jo zelo pogosto poslušala na kaseti. Ja, Fran Levstik jo je napisal z dušo.
Ob vrnitvi domov nas je sicer čakala gora hišnih opravil, a smo dali prednost druženju. Igrali smo se zabavno družabno igro in se zraven od srca nasmejali. Jutri naša Fleki sicer najraje ne bi šla v šolo, a smo se dogovorili, da bo vseeno šla. Sva se pa midva dogovorila, da če najdeva kakšen res poseben dogodek, ali se domisliva kakšnega in ga ustvariva, da ji izpolniva željo in se gremo en dan potepat. Ali pa tudi ne. Vsekakor pa ji ne bo potrebno k pouku. Šele danes sem se zavedla, da pri najinih bučkah uresničujem pravzaprav svoje želje. Vračam se v otroštvo, kakršnega bi si želela imeti. Ni isto, je pa zabavno :).
Naloga, ki sem si jo zadala za jutri - poiskati ali ustvariti dogodek za vso družino, ki si ga bomo zapomnili za vedno.
MISEL DNEVA: (pesem iz predstave)
Poljsko cvetje revnih je imetje, ki vpija dež in vse poglede
in živi od sonca in besede in sveti, ko sliši toplo petje.
Rad imej, rad imej živali in cvetlice, rad imej, rad imej živali in cvetlice.
Čuj kako žgolijo gozdne ptice, zvonki ptičji jezik nam oznanja
daljna čarna južna potovanja v dežele, kjer rastejo sladice.
Kadar ptiček pade ven iz gnezda, varen dom na dlani mu napravi
in ga vrni materi daljavi, da bo letal kakor živa zvezda.
Ni komentarjev:
Objavite komentar