Pri pripravljanju čajanke smo sodelovali vsi. Sama sem sicer skuhala čaj, ker sta takrat bila otroka še na sončku, nato pa smo skupaj pripravili mizo in krožnik z dobrotami (suho sadje). Postregla sem s čajem in začela s pripovedovanjem pravljic. Po vsaki pravljici smo imeli klepet ob čajčku in se pogovarjali o tem, kaj ju je najbolj pritegnilo, kaj ju je morda zmotilo, kaj nasmejalo, kaj bi storila onadva, če bi bila del pravljice, skratka, imeli smo se krasno. Nad pričakovanji.
Pri zadnji pravljici je Picaso žal omagal in sem ga položila v posteljo, da si je malce napolni baterijo. Ta čas sva s Fleki izkoristili za cartanje in ženski klepet ;).
MISEL DNEVA:
Otroci hočejo objem, naročje, prijazno besedo, nekoga, da jim prebere pravljico, nekoga, da se z njim smeje in pogovarja.
(John Thompson)
Ni komentarjev:
Objavite komentar