1:0 za domačo hrano (priporočeni veganski gyros iz trgovine 1. in nikoli več)

Pogosto slišim "priporočila" glede hrane in prihranka časa ter neke vrste očitke, kako lahko toliko časa zapravim v kuhinji. Pa ga res? Sploh ne. Ampak, ker sem odprta, sem po več priporočilih znancev poskusila nekaj novega. Šla sem v trgovino po ta tako zelo hvaljen veganski gyros in ga pripravila za kosilo vsem štirim. Za pripravo kosila sem potrebovala enako ali celo več časa kot za ostala kosila (odvisno od obroka), okus pa nas je močnoooo razočaral. Pravzaprav sem razočaranju vrata odprla že kmalu po prihodu iz trgovine, ko sem odprla kartonsko embalažo, pod katero se je v plastiki skrival gyros. Nekaj umetnega in v plastiki naj dam na krožnik?

Veganski gyros - prvič in nikoli več.

OK, od enega obroka ne bomo preč. Morda imajo drugi prav in je res slasten. Sem se potrudila, dodala nam ljube dodatke itd., ampak enostavno to ni hrana za nas. Preveč umetna, preveč začinjena in glede na količino, predraga. Mi zares uživamo v vsakem grižljaju in polnem okusu domače hrane. Zato tudi redko jemo zunaj. Kamorkoli se odpravimo, s sabo vozimo posodo, pribor, desko, nož in našo zelenjavo ter sadje. Verjetno bi bilo manj dela, če bi kupili stvari na licu mesta - no, saj občasno dokupimo tudi kaj trgovinske hrane, še raje na tržnici, a nam je "nesti vse s sabo" postalo že rutina. Namerno gremo kupit le sestavine k domačinom, če so znane po kvaliteti. Kot npr. olivno olje, ko smo na morju. Ali mi je žal, da sem kupila gyros? Ne. Radi poskusimo nove okuse in smo odprti za alternative na vseh področjih. Morda smo še toliko bolj hvaležni, ker imamo na voljo veliko sadja in zelenjave. Četudi vmes iz trgovine, še vedno jo pripravimo brez E-jev, pretirane uporabe soli, sladkorja ... in ima okus po hrani iz narave. Za pripravo zdrave hrane se nikoli ne porabi veliko časa. V tem tudi uživamo, saj jo pogosto pripravimo skupaj. Še posebej Picasso zelo uživa pri kuhanju. Fleki pa rada prevzame okraševanje in pripravo krožnikov. Vse skupaj zaokrožimo z dodajanjem ljubezni v hrano ter prijetnim vzdušjem pri mizi, ki se včasih, moram priznati, spremeni v pravi teater. Ker smo kulturniki po duši, uživamo tudi v tem hehe. Z Mamblijem sva se že celo navadila, da med občasnim teatrom piščancev jeva dalje, kot da se okrog naju ne dogaja nič. Mi smo ena super nora družina in tako bo tudi še nekaj časa ostalo :).