Adventni koledar za otroke

Imam dva otroka. Pravzaprav jih imava. In zaradi milijon obveznosti, se mi zdi, da si vzamemo premalo časa za nas. Zato sem se letos odločila, da se gremo adventni koledar tudi mi. Ampak malo drugače. Brez čokoladic, brez sladkarij. Idejo sem dobila nekje na www. kdo ve kje. Nekaj prebliskov, vključitev družine in že je bil oblikovan naš koledar. Napisala sem 24 lističev, na njih pa dogodke, ki se bodo zvrstili v teh dneh. Vse listke sem preložila in jih položila v prostorčke škatle, ki je razdeljena na 24 delov in je v njih že del pravljične vasi, kot sem jo sama poimenovala (gre za kupljeno škatlo s kockami, ki sem jo dobila s 40% popustom ;) ).

V prostoru s številko 1 se je skrivala plastična smrečica, ki sta jo otroka postavila na skrajno levi del pred prizoriščem vasi (v škatli je bil karton s poslikavo zimske pokrajine). Na listku pa naloga - NAPIŠI (P je imel še pikice, ki so P-ju omogočila biti R) MIKLAVŽU PISMO.

Otroka sta se veselo lotila pisma, z energijo okužila še mene in že smo vsi trije kracali. Jaz sem pisala, naša velika punca je uporabila kombinacijo črk in sličic, naš veliki mali škrat pa je samo slikal ( njegova sestra pravi, da so to čačke, a ker jih je poimenoval, so zame umetniško delo, ki konkurirajo Picasoju).

Fleki, naša prvošolka, si je zaželela mandarine in balon. Skupaj sva prišli do ideje, da bi bilo fino prebrati še kakšno novo pravljico, zato je dorisala še to. Triletni Picaso si je zaželel odejo in še eno odejo, zraven pa mi je narisal še presledek. Zveni čudno?

No ja, pri naši hiši ni nič čudno. Pravzaprav sem si presledek ogledala s posebno pozornostjo, saj si želim, da bi otroka burila domišljijo, bila ustvarjalna, razmišljala s svojo glavo in uživala življenje. No, to so moje želje. Ko bosta večja, bosta imela svoje in upam, da jima jih bom lahko pomagala uresničevati. Če bodo v skladu z mojo vestjo, seveda. Tu namreč pogosto natopi izziv, ker ne morem preko sebe. Zato zaprem neko poglavje in grem drugam. Rada potujem. Tako in drugače. S tem si širim obzorja in spoznavam ljudi. Da je dolgčas potemtakem izključen, je verjetno zdaj že samo po sebi umevno, mar ne :)?

Verjetno vas zanima tudi kaj sem v pismu napisala jaz. Same take stvari, ki se zdijo morda na prvi pogled utopične, a zgledujem se po izumiteljih, ki tudi po več tisoč poskusih niso odnehali. Zato vztrajam tudi jaz. Želje so ponavadi povezane z odnosi, pozitivnimi lastnostmi, dogodki. Od letos naprej tudi zame. Odvaditi se moram namreč tega, da poskrbim najprej ali pa celo samo za druge. V pismu je mešanica želja zame in za moje bližnje.


MISEL DNEVA:

ZAČETEK JE PRVI KORAK V CELOTI NEKEGA USPEHA.